Pojdi na vsebino

Lex specialis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Lex specialis v pravni teoriji in praksi je doktrina, ki se nanaša na razlago zakonov in se lahko uporablja v domačem in mednarodnem pravu. Doktrina navaja, da ima v primeru, ko enako dejansko stanje urejata dva zakona, zakon, ki ureja določeno zadevo (lex specialis), prednost pred zakonom, ki ureja le splošne zadeve (lex generalis).[1] Takšno stanje se običajno pojavlja v primerih, ko je bila v preteklosti sprejeta posebna zakonodaja, ki je bila kasneje posplošena. V takšnih primerih se lahko uporabi tudi doktrina lex posterior derogat legi priori, se pravi da mlajši zakon prevlada nad starejšim. [2]

Lahko se domneva, da so zakonodajalci z novo zakonodajo nameravali prevladati prejšnjo, obstaja pa tudi stališče, da se je treba s sistematičnim tolmačenjem izogniti navzkrižjem.[3] Načelo velja tako za pravni red kot za posamezen zakon, ki vsebuje specifične in splošne določbe.

Ime je del polnega imena doktrine Lex specialis derogat legi generali (Poseben zakon prevlada nad splošnimi zakoni).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. International Principle of law Trans-Lex.org.
  2. Zeller. Auslegung von Gesetz und Vertrag; Karl Larenz. Methodenlehre.
  3. Yun, Seira (2014). "Breaking Imaginary Barriers: Obligations of Armed Non-State Actors Under General Human Rights Law – The Case of the Optional Protocol to the Convention on the Rights of the Child". Journal of International Humanitarian Legal Studies. 5 (1–2): 213–257. SSRN 2556825.